Tradicionalno kolesarjenje KG Bovec

Verjetno sega nekje v leto 2003, saj sem našel prvi slikovni material, da smo na kolesu.

Spomnim se, da je bila ideja, da gremo v Most na Soči s kolesi in z vlakom nazaj v Jesenice. Odpravili smo se junaki, Aljoša, Jernej, Alen in Artur. Seveda smo kar trpeli, ampak bogovi so nam bili naklonjeni z vremenom. Brez večjih težav smo prispeli na domačijo, mislim, da je bila Sandra, kjer smo jedli dobrote kot so divji prašič. V mostu na Soči smo celo prespali in naslednji dan šli še enkrat nekam na hrib jest in domov v KG. V Jesenicah smo kolesa naložili v kombi, saj nismo bili sposobni voziti od pretiranega nažiranja.

Imam naslednji slikovni material, ki pa je zelo slabi in niti ne vem kdo je bila tretja oseba. V glavnem končni cilj smo zamenjali za Kobarid in hiša Franko.

Iz leta 2008 imamo prvi slikovni material, ki dokazuje nekatera pomembna dejstva. Jernej je vozil treking kolo znamke Merida in štart je bil v petek 22 avgusta. Destinacija je bila hiša Franko. Spomnim se, da smo prišli tik pred mrakom in sem komaj videl cesto skozi tisti znameniti drevored v Kobaridu. Seveda je bilo tudi zanimivo, da so nam pustili tuširanje v umivalniku v tako elitni restavraciji. Mi se pač nismo dali motiti in hrana je seveda bila odlična.

Nazaj je prišel Alen in uspešno opravil preizkus in za nagrado smo jedli odlično hrano v Hiši Franko. Razvidno je tudi, da je Marjetka noseča. Dogodek je bil v petek 14. avgusta.

Počasi je že postajalo tradicionalno in nagrada Hiša Franko za uspešno opravljeno pot do Kobarida je bila zelo mamljiva. Rok in družina se je priključila standardni zasedbi Aljo + Jernej. Dogodek je bil v petek 23 Julij.

Je bil pa velik organizacijski preskok. Namreč pri kolesarjenju se nam je pridružil Hana, Bobby in Artur. Končno destinacijo Kobarid smo zamenjali z Bovcem in Vančar se je izkazal kot super gostitelj. To je bil tisti čarobni večer, ko smo šotorili na vrtu v Čezsoči. Aljoša je zmagal, vendar je imel neko Giant specialko, ki meji na doping. Važno je sodelovati in ne zmagati. Sicer pa se ne spomnim veliko naslednjega dne v Čezsoči. Dogodek se je zgodil v soboto 5.8.2011

Imamo novega tekmovalca ali sodelovalca in to je Janko. Tradicionalno smo uspešno prekolesarili do Čezsoče in gostilne Vančar. Po slikovnem gradivo je Aljoša zmagal v klanec z mehanskim dopingom. Jernej je še vedno vozil staro dobro Merido z novimi Michelin gumami. Dogodek se je zgodil v petek 24 avgusta.

To leto so nastopali veliki trije bratje. Na pot so se podali Andrej, Zmago in Aljoša. Spremljala pa sta jih brata Jernej in Rok. Ostalih podrobnosti nimam, saj nimam veliko slikovnega materiala. Je pa lepo, da smo nadaljevali tradicijo in pokazali moto zdrav duh v zdravem telesu. Dogodek se je zgodil 23. Avgust 2013.

Praktično ista ekipa kot prejšnje leto, pridružil se nam je ustanovni član Alen. Opazijo se prvi dokazi o obveznem kopanju na cilju v Čezsoči. Dogodek se je zgodil v petek . avgusta 2014. Jakob in Karpo imata samo par let, ampak že znata voziti kolo.

Celjski seniorji so tokrat manjkali, se nam je pa pridružil povratni Janko. Najbolj sem si zapomnil prisrčnega pozdrava na predelu od lastnika, ki ga je Aljoša poznal.

Tukaj vmes je triletna luknja, lahko tudi, da nimam slikovnega materiala. Je pa res, da se je vmes rodila Maruška. Iz leta 2019 imamo tudi video dokazni material in vrnili smo se v velikem slogi z najštevilčnejšo ekipo. Uvedli smo tudi sekcijo za mlade v organizaciji Mojce in Tine sta kolesarila tudi Kasper in Jakob in seveda Tina in Mojca do italijanske meje. Ostali kolesarji: Aljo, Jernej, Artur, Janko in Bobby. Jernej je prvič šel z kultno 40 let staro specialko. Pri Vančarju je bila kar dolga klop, da so lahko gostili vse goste.

To leto smo imeli juniorje in seniorje in smo prilagodili program tako, da smo šli do Planice. Jedli smo odlično hrano v Kekcu, ohladitev namesto v Soči pa je bila reka Pišnica.

Tokrat je bila slaba zasedba, saj sta bila udeleženca samo standardna člana, Aljoša in Jernej in to kljub temu, da je dogodek bil organiziran 4. septembra. Spomnim se, da je bila hrana v restavraciji Letni vrt odlična in veliko smo se smejali. Spremljali so nas tudi Tajini otroci.

Ni mi jasno zakaj leto 2022 manjka. Tudi leto 2023 je bilo prvi vikend v septembru in je bilo slabo zastopano. Imam pa v spominu kot enega najlepših. Prvič smo vključili mladinsko sekcijo. Nismo šli v Bovec, smo pa šli na Mihov dom, kar je ista višinska razlika. Jakob, Alma in Ambrož so postali novi junaki kolesarskega izleta. Na Mihovem domu nas je zelo zeblo, ampak bilo nam je tako lepo in smo uživali v razgledu, da se nihče ni spomnil, da bi šli v kočo jest.

Original Poročilo

Ko sem zunaj montiral kolesa so se mimo sprehajali sosedi v pelerinah in se mi smejali. Vendar z Jakobom sva vztrajala in v Kranjski Gori smo na tradicionalnem štartu namesto izosport praškov iskali kape in oblačila, bilo je okoi 12 stopinj in prikazal se je celo sonček. Skupinska slika in odpravili smo se proti Mihovem domu, kjer nas je spremljalo slabo vreme, ampak so bili spektakularni pogledi na gore. Po 40 minutah kolesarjenja smo vsi prispeli na cilj in bili zelo veseli. Nato smo pojedli odlično kosilo, jota, ričet in klobasa sta bila na meniju na višini okoli 1.100 metrov. Bilo je še bolj mrzlo in dobili smo deke, da nas ni zeblo, pogled pa je bil spektakularen. Na koncu ko sem šel na stranišče sem opazil, da je v koči dejansko toplo in se spraševal zakaj smo jedli zunaj.

Čakal nas je dolg spust, na sebe smo navlekli vse kose oblačil, ki smo jih imeli. Na cilj smo prišli premraženi v prste in celo sonček se je pokazal, nujno smo se morali pogreti ob toplem čaju.

Ponovna oživitev in prvi izlet do Bovca za omladince. Zapomnili si bomo po vratolomnem spustu Artura in supermena, ki pa se ne sme več ponoviti iz varnosti. Poškodba Kasperjeve roke niti ni bila tragična. Obvezno kopanje v Soči in zanič kosilo pri Vančarju je še nekaj dodatkov. Vso spoštovanje do Aljota, da je pri teh letih uspel v doglednem času prilezit na prelaz Predil. Dogodek je bil soboto 4. avgusta 2024.

Original Poročilo

Skoraj ista ekipa, ampak pogrešali smo Arturja. Za dobro potezo se je izkazalo gostišče Martin in na koncu dneva smo bili vsi zadovoljni, da smo nekaj dobrega naredili za zdravje. Aljoša je lahko vzor vsem, da mu je pri teh letih uspel takšen podvig.

V novem letu so sodelovali že stari znanci in pridruženi kolega od Karpota. Dogodek se je odvil 8. avgusta

Original Poročilo